1 00:00:01,000 --> 00:00:05,000 Večina zvezd v vesolju je majhnih in nepomembnih 2 00:00:05,000 --> 00:00:09,000 in bodo svoje življenje končale brez velike drame. 3 00:00:10,000 --> 00:00:14,000 Vendar jih nekaj ob svoji smrti razsvetli nebo 4 00:00:14,000 --> 00:00:19,000 in v tem procesu nam ne povejo le nekaj o življenju zvezd, ampak: 5 00:00:19,000 --> 00:00:23,000 ustvarijo gradnike življenja 6 00:00:23,000 --> 00:00:28,000 in nam pomagajo pri razkrivanju celotne zgodovine Vesolja. 7 00:00:45,000 --> 00:00:48,000 Epizoda 64: Vse se konča s pokom! 8 00:00:53,000 --> 00:00:56,000 Z nami je dr. J, znan tudi kot dr. Joe Liske. 9 00:00:58,000 --> 00:01:04,000 V naši galaksiji, imenovani Galaksija, je okoli 200 milijard zvezd, 10 00:01:04,000 --> 00:01:08,000 vendar nihče ne ve natančno, koliko jih je v resnici. 11 00:01:10,000 --> 00:01:14,000 Kljub temu je znano, da ima majhen delež teh zvezd 12 00:01:14,000 --> 00:01:19,000 nesorazmeren efekt na preostale dele galaksije. 13 00:01:19,000 --> 00:01:23,000 Podobne zvezde v drugih galaksijah so nas veliko naučile o tem, 14 00:01:23,000 --> 00:01:25,000 kar vemo o evoluciji Vesolja. 15 00:01:26,000 --> 00:01:29,000 To so zvezde, ki svoja življenja končajo kot supernove, 16 00:01:29,000 --> 00:01:34,000 ki so področje astronomije, kjer je Hubble prispeval pomemben delež, 17 00:01:34,000 --> 00:01:37,000 odkar je bil izstreljen leta 1990. 18 00:01:38,000 --> 00:01:42,000 Supernove se pojavljajo v dveh širokih kategorijah. 19 00:01:42,000 --> 00:01:45,000 Da bi razumeli, kaj se dogaja v prvi kategoriji, 20 00:01:45,000 --> 00:01:50,000 se morate zavedati, da je zvezda pravzaprav zelo fino uravnotežena stvar. 21 00:01:50,000 --> 00:01:54,000 Tlak, ki je posledica jedrskih reakcij v centru zvezde, 22 00:01:54,000 --> 00:01:57,000 je uravnovešen z gravitacijo zvezde. 23 00:01:57,000 --> 00:02:01,000 Ko zelo masivni zvezdi zmanjka jedrskega goriva, 24 00:02:01,000 --> 00:02:04,000 tlak v njenem središču dramatično pade, 25 00:02:04,000 --> 00:02:06,000 zvezda se sesuje sama vase 26 00:02:06,000 --> 00:02:07,000 in nato eksplodira! 27 00:02:08,000 --> 00:02:12,000 Drugi tip supernov vključuje bele pritlikavke, 28 00:02:12,000 --> 00:02:15,000 ki so ostanki zvezd, kot je na primer naše Sonce. 29 00:02:15,000 --> 00:02:19,000 Običajno je bela pritlikavka precej stabilna stvar, 30 00:02:19,000 --> 00:02:22,000 vendar v primeru, da leži blizu druge zvezde, 31 00:02:22,000 --> 00:02:25,000 lahko iz nje vleče snov 32 00:02:25,000 --> 00:02:28,000 in tako postopno povečuje svojo maso, 33 00:02:28,000 --> 00:02:30,000 ... dokler ... 34 00:02:30,000 --> 00:02:34,000 ... ne doseže kritične mase za termonuklearno 35 00:02:34,000 --> 00:02:36,000 eksplozijo! 36 00:02:39,000 --> 00:02:42,000 Supernove so redek pojav. 37 00:02:42,000 --> 00:02:48,000 V galaksiji, kot je naša, jih lahko pričakujemo le nekaj na stoletje. 38 00:02:48,000 --> 00:02:53,000 Zadnja, ki so jo opazili v naši Galaksiji, je bila leta 1604. 39 00:02:53,000 --> 00:03:00,000 Opazoval jo je veliki astronom Johannes Kepler nekaj let pred izumom teleskopa. 40 00:03:02,000 --> 00:03:06,000 Sedaj vemo, da se je od takrat dalje pojavila cela vrsta supernov 41 00:03:06,000 --> 00:03:09,000 v naši Galaksiji, 42 00:03:09,000 --> 00:03:12,000 ker lahko opazujemo razbitine, ki so ostale po eksplozijah. 43 00:03:12,000 --> 00:03:15,000 Samih eksplozij nikoli nismo opazili, 44 00:03:15,000 --> 00:03:18,000 ker so bile v tem času ovite s prahom 45 00:03:18,000 --> 00:03:23,000 in tako nobena supernova znotraj naše Galaksije 46 00:03:23,000 --> 00:03:28,000 od izuma teleskopa dalje ni bila neposredno opazovana. 47 00:03:28,000 --> 00:03:31,000 Namesto sedenja in čakanja na naslednjo supernovo 48 00:03:31,000 --> 00:03:34,000 so se astronomi odločili, da si povečajo možnosti 49 00:03:34,000 --> 00:03:38,000 z razširitvijo iskanja daleč izven naše Galaksije. 50 00:03:38,000 --> 00:03:42,000 Ker govorimo o zelo majhnem in oddaljenem pojavu, 51 00:03:42,000 --> 00:03:47,000 potrebujemo teleskop, ki lahko proizvede izjemno natančne slike: 52 00:03:47,000 --> 00:03:50,000 teleskop, kot je Hubble. 53 00:03:51,000 --> 00:03:56,000 Najbolj slavna supernova, ki jo je Hubble neposredno opazoval, 54 00:03:56,000 --> 00:04:01,000 je prišla s smrtjo zvezde orjakinje v Velikem Magelanovem oblaku. 55 00:04:01,000 --> 00:04:06,000 Svetloba s prvotne eksplozije je Zemljo prvič dosegla leta 1987, 56 00:04:06,000 --> 00:04:10,000 nekaj let pred samo izstrelitvijo Hubblovega teleskopa. 57 00:04:10,000 --> 00:04:16,000 Vendar so Hubblove slike evolucije supernove preko četrtine stoletja 58 00:04:16,000 --> 00:04:20,000 postale standard za razumevanje tega pojava. 59 00:04:21,000 --> 00:04:26,000 Astronomi lahko preučujejo to kompleksno eksplozijo v velikih detajlih 60 00:04:26,000 --> 00:04:33,000 in lahko pokažejo, kako udarni val iz zvezde, ki je eksplodirala, interagira s plinom v njeni okolici 61 00:04:33,000 --> 00:04:35,000 in ga osvetljuje. 62 00:04:37,000 --> 00:04:43,000 V bolj oddaljenih supernovah opazovanje iste vrste detajlov, kot v 1987A, ni možno, 63 00:04:43,000 --> 00:04:45,000 vendar je Hubble še vedno v veliko pomoč. 64 00:04:46,000 --> 00:04:50,000 Na primer, ker je Hubble sedaj v orbiti že več kot 20 let, 65 00:04:50,000 --> 00:04:55,000 so astronomi lahko izdelali slike galaksij prej in potem, 66 00:04:55,000 --> 00:04:59,000 kar omogoča iskanje zametkov supernov. 67 00:04:59,000 --> 00:05:02,000 Sedaj nam tovrstna opazovanja potencialno povejo 68 00:05:02,000 --> 00:05:06,000 veliko o stanju zametkov tik pred eksplozijami. 69 00:05:10,000 --> 00:05:14,000 Tako kot nam povejo nekaj o zvezdi, ki je pravkar umrla, 70 00:05:14,000 --> 00:05:18,000 so supernove močno orodje za raziskovanje kozmosa. 71 00:05:18,000 --> 00:05:22,000 Supernove, ki so posledica eksplozije belih pritlikavk, 72 00:05:22,000 --> 00:05:28,000 imajo nenavadno lastnost: vse imajo enako začetno svetlost. 73 00:05:32,000 --> 00:05:38,000 To pomeni, da je njihova svetlost ob pogledu skozi teleskop merilo za to, kako daleč so, 74 00:05:38,000 --> 00:05:45,000 podobno kot cestna luč izgleda svetla, ko ste blizu in temna, ko jo opazujete od daleč. 75 00:05:54,000 --> 00:05:57,000 Supernove so ekstremno svetle. 76 00:05:57,000 --> 00:06:03,000 Pravzaprav so tako svetle, da običajno izgledajo svetlejše od cele galaksije, v kateri se nahajajo 77 00:06:03,000 --> 00:06:10,000 in zato jih relativno lahko opazimo, celo na zelo velikih kozmoloških razdaljah. 78 00:06:10,000 --> 00:06:14,000 Leta 2011 so Nobelovo nagrado za fiziko podelili dvema ekipama, 79 00:06:14,000 --> 00:06:19,000 ki sta izmerili svetlost velikega števila supernov, da bi ugotovili njihove oddaljenosti. 80 00:06:19,000 --> 00:06:25,000 Odkrili so, da so bile zelo oddaljene supernove presenetljivo šibke, 81 00:06:25,000 --> 00:06:29,000 kar je lahko pomenilo le, da so bile dlje, kot so pričakovali. 82 00:06:29,000 --> 00:06:33,000 Sedaj smo že vedeli, da se Vesolje širi, 83 00:06:33,000 --> 00:06:38,000 ampak ta raziskava je dokazala, da je širjenje pravzaprav pospešeno 84 00:06:38,000 --> 00:06:41,000 in to je bilo čisto presenečenje. 85 00:06:42,000 --> 00:06:45,000 Sedaj je to resnično vrhunska znanost 86 00:06:45,000 --> 00:06:48,000 in astronomi nadaljujejo s študijem oddaljenih supernov, 87 00:06:48,000 --> 00:06:51,000 da bi bolje razumeli razširjanje kozmosa. 88 00:06:51,000 --> 00:06:54,000 Hubble pri tem igra veliko vlogo. 89 00:06:54,000 --> 00:07:00,000 Pred kratkim je postavil nov mejnik, ko je odkril najbolj oddaljeno supernovo tega tipa, kar so jih odkrili. 90 00:07:00,000 --> 00:07:08,000 Je tako daleč, da je njena svetloba potrebovala več kot 9 milijard let, da je prispela do nas - 91 00:07:08,000 --> 00:07:11,000 to sta približno dve tretjini starosti Vesolja. 92 00:07:15,000 --> 00:07:23,000 Bližje domu je Hubble igral pomembno vlogo v slikanju razbitin, ki so ostale po supernovah. 93 00:07:23,000 --> 00:07:28,000 Čeprav je supernova svetla le za kratek čas, 94 00:07:28,000 --> 00:07:32,000 in se njeni udarni valovi vidno širijo le nekaj let, 95 00:07:32,000 --> 00:07:36,000 lahko ostanki prašnih oblakov trajajo tisočletja. 96 00:07:39,000 --> 00:07:45,000 Njihov efekt na okoliški medzvezdni plin traja celo dlje 97 00:07:45,000 --> 00:07:51,000 in to pomeni, da čeprav v naši Galaksiji še nobene supernove niso opazovali s teleskopom, 98 00:07:51,000 --> 00:07:54,000 pa so z njim opazovali veliko ostankov supernov. 99 00:07:56,000 --> 00:08:01,000 Hubble ostre slike njihovih kompleksnih struktur 100 00:08:01,000 --> 00:08:06,000 pomagajo pri preučevanju procesov, ki so vključeni v njihov nasilen nastanek. 101 00:08:08,000 --> 00:08:16,000 Še več, oblaki ostankov so pomembno opozorilo na veliko vlogo, ki jo supernove igrajo v oblikovanju vsega, kar nas obdaja. 102 00:08:16,000 --> 00:08:24,000 Jedrske reakcijo znotraj zvezd in te eksplozije so izvor večine elementov, ki jih najdemo v naravi, 103 00:08:24,000 --> 00:08:27,000 vključno z ogljikom v naših telesih, kisikom, ki ga vdihujemo in 104 00:08:27,000 --> 00:08:32,000 železom in silicijem na planetu, na katerem živimo. 105 00:08:32,000 --> 00:08:36,000 Čeprav nam veliko povejo o preteklosti in prihodnosti razširjanja Vesolja, 106 00:08:36,000 --> 00:08:41,000 nas supernove učijo še nekaj bolj fundamentalnega. 107 00:08:41,000 --> 00:08:45,000 Dobesedno nam povejo, odkod smo prišli. 108 00:08:45,000 --> 00:08:48,000 Za Hubblecast: Dr. J. 109 00:08:48,000 --> 00:08:52,000 Tudi tokrat nas je narava presenetila z odkritjem, ki daleč presega našo najbolj drzno domišljijo. 110 00:08:54,000 --> 00:08:58,000 Hubblecast ustvarja ESA/Hubble na Evropskem južnem observatoriju v Nemčiji. 111 00:08:58,000 --> 00:09:04,000 Misija Hubble je projekt z mednarodnim sodelovanjem med Naso in Evropsko vesoljsko agencijo. 112 00:09:04,000 --> 00:09:08,000 www.spacetelescope.org 113 00:09:12,000 --> 00:09:15,000 Besedilo: ESA/Hubble. Prevod: Portal v vesolje